14. DAN

 Nedeljsko jutro je večina nas kar prespala, Rebeka in Nuša pa sta odšli še na zadnjo kontrolo kobile. Ob vrnitvi iz zavetišča smo skupaj pozajtrkovale. Pričele smo s pakiranjem, saj nas je skrbelo, da vsi naši spominki in obleke ne bodo uspeli pridobiti prostora v kovčku. Ker je pakiranje zelo naporen proces, si je Rebeka privoščila skok v bazen, ostale pa še zadnji, že za nas zaznamujoči, "power nap".

Za nedeljsko kosilo je poskrbel zvesti Wolt dostavljalec, ki je Nuši, Pii, Maji in Maruši prinesel nekaj azijske hrane. Bila je zelo okusna in dišeča, kar je povzročilo preglavice Zalinim in Rebekinim brbončicam. Naš Pop Life (lokalna trgovina) ju je rešil z nakupom instant rezancev. Malo bolj navdušena Zala je v nakup prepričala tudi Rebeko, ki pa na koncu ni bila najbolj zadovoljna.

Pia in Maja sta se odpravili še v predzadnji nakup spominkov, Maruša in Nuša pa sta se odpravili po sadje.

Po dolgem iskanju primerne restavracije, smo se odpravile še na zadnjo skupno večerjo. Zala se je odpravila kar v zgornjem delu pižame, toda hec se je spremenil v uporabno stvar. Na majici je pisalo "Sorry, my bed needs me", kar je bil ključ naše komunikacije s fanti, ki so nas vabili v klub. Uživale smo v okusni hrani in se s polnimi želodci napotile še zadnji lov za spominki. Naj vam povemo, da smo mislile tudi na sebe in profesorico, ter si kupile "matchy - matchy" zapestnice.

Sicer smo pozabile na obisk zunanjega fitnesa, toda premamila nas je želja po dobri pijači.

Ob vrnitvi domov je ponovno sledilo pakiranje, enim lažje, drugim težje. Nuši in Pii je ob zapiranju kovčka (zapiranje = metanje samega sebe na kovček) popustila zadrga.

PS: Imamo novega člana družine, pridružila se nam je še, predvidevamo da, Betina sestra, z imenom Berta.

13. DAN

 Sobotno jutro sta Nuša in Rebeka preživeli v družbi oslabele kobile. Po njunem prihodu domov smo hitro pozajtrkovale in se odpravile na celodnevni izlet. Ob čakanju na avtobus smo postajale vse bolj zaskrbljene, saj smo mislile, da so na nas pozabili, ali še slabše, da so izlet odpovedali😨. Kljub temu, da je bil naš strah opravičen, se je v daljavi ceste le prikazal naš avtobus.

Ob govorjenju zelo zgovorne, sicer zabavne vodičke, smo nekateri uživali ob pogledih skozi okno avtobusa, drugi pa so izkoristili čas vožnje za krajši počitek💤. Najprej smo se zapeljali do velikega nasada mini banan, imenovanih plantaže in nekaj tistih, najbolj zrelih tudi poizkusile🍌. Tam smo si ogledali tudi ladjo, ki je nasedla zaradi plovbe v razburkanem morju.

Prispeli smo do pristanišča in se vkrcale na malo večjo ladjico. Priznamo, da plovba ni bila najbolj prijetna, predvsem zaradi sabotaže s strani velikih valov. Ustavili smo se v zalivu Blue Lagoon, kjer smo si privoščile skok v morje in malo potapljanja🌊. Vse naše obraze so krasile potapljaške maske, zato se lahko poimenujemo kar MASKA TEAM. Na ladjici so nam postregli s pomarančnim sokom in guavo. Na poti nazaj proti pristanišču je bilo marsikomu na ladji precej slabo, med njimi tudi Zali in Maruši, toda za razliko od nekaterih članov posadke, sta se bruhanja vzdržali.

Naslednja postojanka je bil botanični vrt🌹, kjer teče tudi Afroditina voda. Veljalo naj bi, da če se 3x poliješ po obrazu z njeno vodo, ostaneš večno mlad.

Ustavili smo se v manjši vasici in pojedli kosilo. Kljub temu, da smo padle na najbolj poceni turistično foro in zavile v prvo restavracijo, smo bile z jedmi precej zadovoljne👏. Po kosilu smo odšli še na degustacijo vin in olivno olje s kruhom. Odločile smo se, da nam je bilo vino bolj všeč včeraj, kruh z oljem pa danes.

Po prihodu domov so se Nuša, Pia in Maja odpravile do kobile, Maruša in Zala sta skočili v trgovino, Rebeka pa je čuvala hišo.

Glede na to, da je sobotni večer, smo ob hrustanju kokic uživale v novi epizodi Sanjskega moškega🎥.

12. DAN

V petek zjutraj, ko so vsi še mirno spali, smo se Zala, Nuša, Maja in Pia s profesorico odpravile do zavetišča, kjer smo ponovno poskrbele za oslabelo kobilo💪. 

Ob vrnitvi domov sta nas Rebeka in Maruša pričakali z zajtrkom na mizi, saj se nam je nekoliko mudilo na celodnevno ekskurzijo. Z avtobusom smo se najprej odpeljali do Afroditine skale, ter se nato po kratkem postanku namenili proti gorovju Troodos🌄. Tam smo si ogledali staro vasico, kjer so naše brbončice podivjale ob njihovi tradicionalni limonadi, ki pa je žal bila prevelik zalogaj za Zalo. Situacijo je rešila Nuša, posledice pa je utrpel njen mehur, ki je po hitrem postopku potreboval praznjenje. Zadevo je poslabšal zvok tekoče vode ob ogledu slapu💧.

Po ''špilanju'' turistov smo se odpravile na kosilo. Maruša in Nuša sta si privoščili musako in kebab, medtem ko smo si Maja, Pia, Rebeka in Zala zaželele pice🍕. Naročiti smo želele štiri pice, vendar smo si ob čudnem pogledu natakarja premislile in naročile le tri. Rebeka je s strogim očesom opazovala sumljivo dogajanje v restavraciji in opazila, da naše pice ne bodo prišle iz krušne peči, temveč le iz skrinje. Zala, ki je naročila Sprite pa se je morala zadovoljiti s Fanto😤. Pice so bile presenetljivo dobre, pogled na račun pa nam je naredil cmok v grlu. Ugotovile smo, da je natakar namesto treh pic računal kar pet njih. Rešila nas je Zala, ki se je s svojim briljantnim znanjem angleščine opogumila in natakarja obvestila o njegovi napaki. 

Za zaključek pa smo se odpravile še na degustacijo vin, kjer sta bili Maruša in Eva bolj kot nad vinom navdušeni nad kruhom z olivnim oljem.

Po končanem izletu sta se Pia in Maja odpravili na plažo gledat sončni zahod, medtem ko smo se preostale spet odpravile h kobili in nato odšle še na lov za spominki. Nekatere smo se domov vrnile slabe vesti, saj so zapravile nekoliko več kot pričakovano. Za sprostitev po napornem dnevu pa smo si privoščile goro kokic ob gledanju Sanjskega moškega.

11. DAN

Danes smo se Maruša, Nuša in Pia odpravile v ambulanto. Za začetek smo psom in mačkom očistile ter pripravile kletke. Pia je nahranila 13 sestradanih trebuščkov malih kosmatinčkov💙. Sledila je operacija mačke z zlomljeno stegnenico. Nato smo oprale inštrumente in iz njih naredile kirurške sete. Poskrbele smo za rehabilitacijo psičke z zlomljeno nogo tako, da smo jo peljale na krajši sprehod. Na koncu smo ponovno nahranile male kosmatinčke.

Zala, Rebeka in Maja pa smo se odpravile v zavetišče. Kot je v navadi, smo najprej po ogradi pokidale za osli in konji. Sledilo je sprehajanje oslov. Ker oteklina od kastracije še ni popolnoma izginila, smo jo znova hladile in masirale. Nato smo šle še do kobile, da preverimo njeno stanje. Izmerile smo ji temperaturo, ki je pokazala 40°C. Zaradi vročine smo ji aplicirale Flunixin, ki je nesteroidno protivnetno zdravilo in penicilin, ki je antibiotik. Ker je kobila dehidrirana, smo ji dale še infuzijo. Zaradi vročine smo jo poskusile ohladiti s polivanjem vode, kar nam je tudi uspelo, saj je po ponovnem merjenju termometer pokazal 38,8°C. Po opravljenem delu smo šle domov in se prisluženo skopale v bazenu💦. 

Za kosilo se nam ni ljubilo kuhati, zato smo naročile Wolta😂. Naročile smo si tacose in buritose, ampak smo bile malo razočarane, saj smo pričakovale, da bodo boljši. Po kosilu smo si nekatere privoščile kratek počitek👐, toda Zala in Rebeka sta pridno vztrajali budni. 

Popoldne smo se Rebeka, Zala in Nuša odpravile v zavetišče, da sprehodimo osle in preverimo stanje kobile. Osla sta bila pridna, zato smo z delom hitro zaključile. Nato smo šle do kobile in izmerile temperaturo, ki je bila še vedno visoka - 40°C. Aplicirale smo ji Flunixin in penicilin ter jo polivale z vodo. Maja in Pia sta šli ta čas v nakupovalni center, kjer sta kupili spominke😎. Maruša pa je kot pes čuvaj čuvala našo prelepo hišo. 

10. DAN

 Danes smo se Zala, Maja in Rebeka še zadnjič odpravile na kliniko. Tam smo kot ponavadi najprej očistile kletke psom, mačkom, raci, goski in prepelici. Sledilo je hranjenje pasjih in mačjih mladičkov, ter kopanje treh mačk (ena izmed treh je bila hudo ranjena, zato je potrebovala posebno oskrbo). Ta dan je bil za Zalo prav poseben, saj prvič ni imela opravka z zloženci in strogim očesom zaposlenih👏. To čast je prevzela Rebeka, katero so do konca spravili ob živce😤. Poučili so jo o pravilni drži rok, zlaganju časopisa in podobnih vsakdanjih, za njih veliko bolj "pomembnih", stvari. Po skoraj dveh tednih pa so dosegle nivo britja mačka pred kastracijo. Rešila nas je profesorica Eva, ki se je dogovorila za predčasni odhod, zaradi nadaljnjih aktivnosti. Za to plemenito dejanje smo ji še vedno iz dna srca hvaležne. Hitro smo se poslovile od naših pasjih prijateljčkov, še posebno Rebeka od puhastega Cofkota💖.

Maruša, Nuša in Pia pa smo se odpravile v zavetišče, ter se lotile vsakdanjih del, kot so kidanje in sprehajanje oslov po kastraciji. Oteklino smo masirale in hladile z vodo, ter oslu snele prevezo iz poškodovanega kopita. Končno smo dobile tudi antiparazitike za konje v obliki paste, ki jo apliciramo peroralno.

Po prihodu domov smo pojedle kosilo in se brez popoldanskega spanca👌 (profesorica je bila zelo ponosna) sprehodile do arheoloških ostankov. Kljub neznosni vročini, smo se ob ogledu kar precej zabavale. Videle smo veliko mozaikov, stebrov, ostankov stavb in amfiteater. Z ogledom smo zaključile malo prej kot načrtovano, saj se nam je približeval temen oblak. Na poti nazaj smo začutile nekaj kapljic, to je bilo pa tudi vse od temnega oblaka. Ustavile smo se na sladoledu in slastnih vafljih😋. 

Nuša, Rebeka in Maruša so odšle nazaj v zavetišče ponovno sprehodit osle in hladit oteklino. Zala, Maja in Pia pa so ta čas namenile pisanju včerajšnjega bloga.

Pia in Maja sta poskrbeli za slastno večerjo. Spekli sta namreč to kar najbolje znata - palačinke. 

Namreč za razliko od prejšnjih dni smo se namreč odpravile prej spat, namreč ob devetih (malo jezimo Rebeko z besedo "namreč").

9. DAN

Danes se je prvi del naše ekipe zopet odpravil na kliniko, kjer so punce najprej očistile kletke in poskrbele za živali. Nato so se lotile apliciranja zdravil, skopale so tudi nekaj psov in mačk. Zabava jim je bila strogo prepovedana, zato so se ves dan izogibale ena druge. Po brizgi so hranile pasje in mačje mladiče, poskrbele pa so tudi za race in goske💪. 

Druga polovica ekipe pa se je z nekoliko večjim veseljem odpravila proti zavetišču, kjer so najprej počistile ograde, krtačile konje, hladile otekline in sprehajale kastrirane osle. Ker nam niso pripravili antiparazitikov😒, katere smo imeli ta dan v planu, smo z delom zaključile nekoliko prej. 

Danes smo se odločile naročiti kosilo preko Wolta. Maruša je sprejemala vsa ostala naročila in nato poskrbela, da smo vsi dobili točno to, kar smo želeli😁. Svoje delo je opravila profesionalno, saj se je prvi del ekipe, ki se je vračal iz ambulante, ravno na vhodu v našo prečudovito hišo, srečal z Wolt dostavljavcem.

Ta dan se je Zala odločila preskočiti njen zelo priljubljeni spanec na kavču in ta čas posvetiti delu za šolo, vendar neuspešno. Kavč jo je že pogrešal, saj se je za počitek odpravila raje v posteljo💤😂.

Nekoliko bolj produktivna je bila Rebeka, saj nam je z učenjem matematike vzbudila slabo vest.  To je bilo dovolj, da sta Maja in Pia predelali 10 strani farmakologije in se nato raje odpravili na nočni sprehod. Ko sta se vrnili, misleč, da ostale tudi NE delajo za šolo, sta bili razočarani nad pogledom na odprte zvezke na kavču in mizi😭.

8. DAN

V ponedeljek smo se nekatere po ne ravno prespani noči, že zgodaj zjutraj odpravile na delo v ambulanti, kjer smo bile zopet deležne čiščenja kletk, kopanja mačk z mikrosporijo, čipiranja, cepljenja psov in podobno. Tokrat sta se Maja in Rebeka še lotili čiščenja oči vseh mačjih mladičev, medtem ko je Zala, ne boste uganili kaj, zlagala zložence😂. Čeprav je temu delu namenila že vsaj 10 ur, so jo v ambulanti za vsak slučaj ponovno podučili o zlaganju le teh👏. Na kliniki lahko srečamo veliko srkastičnih napisov, s strani malo bolj zahtevne čistilke. Enega izmed teh tudi prilagamo. 

Maruša, Pia in Nuša pa so se podale na delo v zavetišče, kjer so počistile ograde, skrajšale kremplje psom, preverjale otekline kastriranih oslov in jih sprehajale (sprehajanje ne ravno socializiranih oslov izgleda bolj kot preganjanje po ogradi). Na koncu pa jim je ostalo še slikanje psov, namenjenim za posvojitev. Ob prihodu domov so si na hitro vzele nekaj časa za počitek, dokler se preostanek naše ekipe ni vrnil iz ambulante💤.

Po odličnem kosilu sta si tudi Zala in Maja po napornem dnevu privoščili en zelo dolg "power nap". Prespali sta obisk trgovine, pisanje bloga, skupne debate naše ekipe in skoraj tudi načrtovan kino. Maruša in Rebeka sta se že pripravili na skok v bazen, a sta si v trenutku, ko sta zagledali zeleno vodo v le tem, premislili😤.

Zvečer smo se skupaj odpravile v bližnji kino, kjer smo si ob odlični hrani ogledale film Ticket to Paradise. V filmu nas je zmedel del, ko so se igralci za trenutek pogovarjali v indonezijščini, saj je film imel le grške podnapise (k sreči so velik del filma govorili v angleščini). 

Tokrat smo se za spremembo od prejšnjega dne odločile za malo daljši nočni spanec, v upanju na nekaj več energije prihajajočega dne.