četrtek, 27. oktober 2022

10. DAN

 Danes smo se Zala, Maja in Rebeka še zadnjič odpravile na kliniko. Tam smo kot ponavadi najprej očistile kletke psom, mačkom, raci, goski in prepelici. Sledilo je hranjenje pasjih in mačjih mladičkov, ter kopanje treh mačk (ena izmed treh je bila hudo ranjena, zato je potrebovala posebno oskrbo). Ta dan je bil za Zalo prav poseben, saj prvič ni imela opravka z zloženci in strogim očesom zaposlenih👏. To čast je prevzela Rebeka, katero so do konca spravili ob živce😤. Poučili so jo o pravilni drži rok, zlaganju časopisa in podobnih vsakdanjih, za njih veliko bolj "pomembnih", stvari. Po skoraj dveh tednih pa so dosegle nivo britja mačka pred kastracijo. Rešila nas je profesorica Eva, ki se je dogovorila za predčasni odhod, zaradi nadaljnjih aktivnosti. Za to plemenito dejanje smo ji še vedno iz dna srca hvaležne. Hitro smo se poslovile od naših pasjih prijateljčkov, še posebno Rebeka od puhastega Cofkota💖.

Maruša, Nuša in Pia pa smo se odpravile v zavetišče, ter se lotile vsakdanjih del, kot so kidanje in sprehajanje oslov po kastraciji. Oteklino smo masirale in hladile z vodo, ter oslu snele prevezo iz poškodovanega kopita. Končno smo dobile tudi antiparazitike za konje v obliki paste, ki jo apliciramo peroralno.

Po prihodu domov smo pojedle kosilo in se brez popoldanskega spanca👌 (profesorica je bila zelo ponosna) sprehodile do arheoloških ostankov. Kljub neznosni vročini, smo se ob ogledu kar precej zabavale. Videle smo veliko mozaikov, stebrov, ostankov stavb in amfiteater. Z ogledom smo zaključile malo prej kot načrtovano, saj se nam je približeval temen oblak. Na poti nazaj smo začutile nekaj kapljic, to je bilo pa tudi vse od temnega oblaka. Ustavile smo se na sladoledu in slastnih vafljih😋. 

Nuša, Rebeka in Maruša so odšle nazaj v zavetišče ponovno sprehodit osle in hladit oteklino. Zala, Maja in Pia pa so ta čas namenile pisanju včerajšnjega bloga.

Pia in Maja sta poskrbeli za slastno večerjo. Spekli sta namreč to kar najbolje znata - palačinke. 

Namreč za razliko od prejšnjih dni smo se namreč odpravile prej spat, namreč ob devetih (malo jezimo Rebeko z besedo "namreč").














Ni komentarjev:

Objavite komentar

14. DAN

 Nedeljsko jutro je večina nas kar prespala, Rebeka in Nuša pa sta odšli še na zadnjo kontrolo kobile. Ob vrnitvi iz zavetišča smo skupaj po...